Pósejźenje Serbskego sejma w Stróži/online: biosferowy reserwat, deklaracija ako indigeny lud, ...
8. maja jo se wótměło w Starej šuli a źinsajšnem šulskem muzeumje „Korla Awgust Kocor“ w Stróži/Wartha 24. pósejźenje Serbskego sejma ako hybridne zarědowanje z rownocasneju wideokonferencu. Pśed wótrytym napisom „Njech dźěćatka ke mni přińdu“ jo dopominał na zachopjeńku Hajko Kozel na pjerwjejšne hopyty, serbsku kulturu znicyś a na hulichujucy kóńc wójny 1945.
Ako gósć jo pśedstajił Thorsten Roch, wjednik zastojnstwa UNESCO biosferowego reserwata „Górnołužyska góla a gaty“ kubłańske nadawki, źěłowu wašnju a projekty we wjelikich šćitanych stronach, kenž huznawa se jasnje k serbskemu pregowanju toś teje jadnorazoweje kulturneje krajiny a se za skšuśenje serbskeje prezency w ramiku kubłańskego źěła reserwatowego zastojnstwa zasajźujo.
Hobydlaŕska iniciatiwa k huchowanjeju ako „Serbski Stonehenge“ znatego, nadregionalnje huznamnego kulturnego pomnika „Cartowy kamjeń“ w Plusnikecach/Plieskowitz hobrośijo se na Serbski sejm z pšosbu wó pódpěrowanje, aby se dalšnemu zanicowanjeju łužyskego kulturnego derbstwa pśez granitowe górnistwo zajźowało.
Mjaztym su se zapódali wót Załožby za serbski lud pominane pódłožki w ramiku hobźěłanja pšosby wó institucionelne spěchowanje źěła Serbskego sejma, rozpšawja zagronita za finance sejma Aneta Zahrodnikowa. Póžedało jo se wó cełkowny lětny budget za 3 planowe městna a wěcne srědki we husokosći něźi 500.000 €.
Ako gósć rozpšawja Johannes Rohr z Instituta INFOE wó praktiskem hužytku wót Nimskeje ratificěrowaneje Konwencije ILO-169 (Šćit domorodnych ludow w njewótwisnych statach). Tak ma lud Samow w dogronowem staśe Norwegskeje jasnje lěpšu poziciju ako w Šwedskej, kótaraž konwenciju ratificěrowała njejo. Teke za Serbow mimo cwiblowanja pśitrefjece kriterije „domorodnosći“ su: a) hobsedlenje pśed něntejšneju wětšynoweju towarišnosću, b) dobrowólne zachowanje kulturnych wósebnosćow (rěc, drastwy), c) sebjeidentifikacija ako lud a d) tuchylu a w zachadnosći a w rozdźělnej rozměrje dožywjone kupkowe naslědkstajanje, pótłocowanje a marginalizěrowanje.
Wót sejma akle pśed krotkim hobzamknjone zakładne dypki demokratiskego samopóstajanja a samozastojanja serbskego luda deje se krotkocasnje na zwězkowej a krajnej rowninje do diskusije daś. Mimo togo maju se w pśedpólu zwězkowego huzwólowanja partaje a jich regionalne kandidatyki ako pomoc pśi rozsuźenju dopšašowaś k jich zwólniwosći, pódpěrowaś substancielne pólěpšenje pšawniskeje a politiskeje situacije Serbow.
Serbski sejm hobźělijo se z pśiźěłami na zestajanju rozpšawy sakskego statnego kněžaŕstwa „k połoženju serbskego luda".
Za pósłanje serbskego zastupnika/serbskeje zastupnice do rozgłosoweje rady MDR su dojšli južo w bogatej licbje, zdźěla kradu wuznamne naraźenja. Dalšne naraźenja su móžne. Móžne póstupowanje pśi wótgłosowanjeju zgromadnego kandidata/zgromadneje kandidatki z Domowinu – pśi wótpowědnej zwólniwosći ku kooperaciji – jo se pśedstajiło.
Aby pólěpšył swóju statkownosć, jo Serbski Sejm tejerownosći hobzamknuł źělenje huběrka kubłanje a kultura. Nowo hutwórjony huběrk za kulturu nawjedujotej komisariski Jan Kosyk, MdS a dr. Hagen Domaška. (wuberk.kultura@serbski-sejm.de).
Pódpěrajśo pšosym źěło Serbskego sejma teke z Wašym darom.