Serbske ludowe zastupnistwo
Sorbische/wendische Volksvertretung
Sorbian People’s Representation

Žywa debata wó serbske zjadnośeństwo za samopóstajowanje

Dnja 23.11. jo pšawniski huběrk Serbskego sejma zgromadnje z prof. Stefanom Oeterom wót Uniwersity Hamburg zarědował online-seminar pód titelom „Cerkwino-statne dogrona ako pśikład za serbske samopóstajowanje a samorědowanje?“ („Kirchenstaatsverträge als Vorbild für eine sorbische/wendische Selbstbestimmung und Selbstverwaltung?“).

Prof. Oeter jo fachnik statnego pšawa a zaběra se mjazy drugim z pšawniskimi zakładami personalneje awtonomije a samozastojnstwa narodnych mjeńšynow a awtochtonych kupkow w Europje, na pś. z aktualnymi huwiśami pla Kórutańskich Słowjeńcow. W pśisamem tśigóźinskem zarědowanju jo wón huwjadł, až hutwórjenje zjawno-pšawniskego samozastojnstwowego zjadnośeństwa z nutśikowneju demokratiskeju hustawu by było nejlěpše rozwězanje a politiski pšawje, aby serbskemu ludoju se w Zwězkowej republice zmóžniło pśiměrjone samopóstajowanje. To hobstojece pšawo pódajo za to južo trjebne zakłady. Huglědy za jěsne zhopšawźenje pósuźujo wón pak za tuchylu śěžke, pśeto na serbskem boce se njekněžy wó tom hobjadnosć a nutśikowny dialog jo tuchylu blokěrowany. Wón jo na to pokazał, až te w titulu zrědowanja pómjenjone cerkwine statne dogrona stoje w specielnem historiskem konteksće a togodla mógu jano w pśiměrjonej formje słužyś ako pśedłoga za rědowanje serbskego samopóstajowanja.

Mjazy wěcej ako 20 hobźělnikami su byli mimo wótpósłańcow a cłonkow huběrkow Serbskego sejma teke pśibytne zastupniki z wědomosći, casnikaŕstwa kaž teke krajoweje a komunalneje politiki. W žywej diskusiji jo se huswětliło, až trajuca a kompleksna debata wó serbsku politisku reprezentaciju pśez towaristwo Domowiny z.t. a Serbski sejm zadora dalšnemu huwiśeju. Zgromadne konstruktiwne rozgrona wó hutwórjenju serbskego samopóstajowanja bywaju tak hośěžkujuce – teke dla zdźaržanja togo status quo zboka statnych instancow. Prof. Oeter hobglědujo powšykne zastupnistwo serbskego ludu ako trjebne, kótarež wótbłyšćujo pluralnosć w nutśikach serbskego luda, wjeźo jaden kritiski diskurs a zjadnośijo tejerownosći reformorientěrowane kaž teke strukturnokonserwatiwne směry. Eksistenca Serbskego sejma pokazujo za prof. Oetera pótrjebu za taki diskurs.

Serbski sejm wiźi se w swójom zaměrje hutwórjenja zjawnopšawniskego zjadnośeństwa za samopóstajowanje skšuśony a jo huznamne póstarcenja dostał pó droze k zhopšawźenju. Źěło se pókšacujo w pšawniskem huběrku a w plenumje zjawnje a na konsens orientěrowane. Dalšne diskusijne zarědowanja su planowane, wósebnje dej se tak spěšnje kaž móžno nachwataś ta pśez lockdown wótstarcona podijumowa diskusija zgromadnje ze Sakskeju krajoweju centralu za politiske kubłanje, towaristwom Domowinu z.t. ako teke pšawniskimi ekspertami.

Dalšne informacije: https://www.jura.uni-hamburg.de/die-fakultaet/personenverzeichnis/oeter-stefan.html, https://www.serbski-sejm.de/de/dokumente-de.html

Slědk